Obravnava postcovidnega sindroma

Obravnava postcovidnega sindroma

Obravnava postcovidnega sindroma poteka v obliki dnevnega bolnišničnega zdravljenja. Traja 6 tednov, izvaja se ob ponedeljkih in sredah med 7. in 14. uro. Program vključuje individualno in skupinsko obravnavo postcovidnega sindroma. Pri individualni obravnavi je poudarek na kognitivni rehabilitaciji (pri primanjkljajih na področju spomina, pozornosti in koncentracije, »možganske megle«) in obravnavi pridruženih simptomov (utrujenost, motnje spanja, tesnoba, depresivnost….). Delovno terapevtska obravnava zajema individualne in skupinske aktivnosti (načrtovanje aktivnosti, skupina za dobro počutje, učenje progresivne mišične relaksacije).

Naročanje poteka ob sredah od 14.00 do 15.00 ure na T: 05 37 34 464 ter ob petkih od 11. do 12. ure na T: 05 37 34 434.

 

Postcovidni sindrom ali dolgotrajni/ kronični Covid-19

dr. Špela Hvalec

 

Dolgotrajni covid je definiran kot prisotnost znakov ali simptomov, ki se razvijejo med ali po okužbi s COVID-19 in se nadaljujejo po (post)akutni fazi. Je več-sistemska bolezen; obstaja več kot 200 simptomov, ki se pojavljajo v različnih kombinacijah in lahko nihajo med predvidljivimi in nepredvidljivimi vzorci ponovnih izbruhov in začasnega izboljšanja bolezni1.

 

Dolgotrajne posledice okužbe s Covid-19

S potekom pandemije so se začeli kazati dolgotrajni vplivi na zdravje in zapleti pri tistih, ki so bolezen preboleli. Dolgotrajne posledice po prebolelem covidu-19 se že močno izražajo, vendar še niso natančno raziskane2.

 

Najpogostejši simptomi

  • kognitivne motnje (predvsem na področju spomina, pozornosti, koncentracije in hitrosti procesiranja informacij) – pojav »možganske megle«
  • zmanjšana fizična zmogljivost
  • oteženo dihanje (predvsem ob naporih)
  • bolečine
  • nespečnost
  • depresija in tesnoba
  • vrtoglavica

 

Prevalenca dolgotrajnega Covid-19

Večina raziskav ugotavlja vztrajanje simptomov po več tednih in mesecih pri 10-15% okuženih s covid-19. Simptomi so pogostejši pri hujši obliki bolezni, pri kateri je bila potrebna hospitalizacija, se pa pojavljajo tudi pri osebah, ki so zbolele za lažjo obliko in niso imele pridruženih bolezni.

 

Posledice pri osebah, hospitaliziranih zaradi covida-19

Rezultati raziskave, ki je preučevala posledice hospitaliziranih oseb zaradi covida-19, navajajo, da je 6 mesecev po odpustu iz bolnišnice pri 76 % oseb prisoten še vsaj eden od simptomov bolezni. Najpogosteje so to utrujenost in mišična šibkost (63 %), težave s spanjem (26 %) ter anksioznost in depresija (23 %)3. Podoben je bil delež hospitaliziranih pacientov (okrog 80%) z vsaj enim simptomom po 60 dneh od prebolele okužbe4.

Drugi raziskovalci so s spremljanjem hospitaliziranih pacientov po 30 do 100 dneh od okužbe ugotovili prisotnost simptomov pri približno 30% pacientov. Najpogostejši simptomi so bili utrujenost, oteženo dihanje, post-travmatska stresna motnja, anksioznost, depresivnost, pomanjkanje koncentracije in težave s spanjem5,6,7,8.

 

Posledice pri prebolevnikih lažje oblike covida-19

Nekatere raziskave so po 60 dneh ugotovile duševne ali nevrološke simptome pri enem od treh ljudi, okuženih s covid-199. Kar 34 % tistih, ki so preboleli covid-19, je v šestih mesecih po okužbi dobilo diagnozo nevrološke ali psihiatrične motnje. Najpogostejša diagnoza je bila anksiozna motnja, ki so jo odkrili pri 17 % bolnikov, zdravljenih zaradi covida-19, pri 14 % bolnikov pa motnja razpoloženja. V drugi raziskavi je bila nekoliko nižja prevalenca psihiatrične diagnoze v 14-90 dneh po preboleli okužbi - 18% (višje kot pri drugih respiratornih okužbah)10. Pri prebolevnikih je zaznati značilno pogostejše pojavljanje posttravmatske simptomatike (92,2 %), depresije, tesnobe in nespečnosti. Pri osebah z že prisotno psihiatrično motnjo se je stanje še poslabšalo11,12.

 

Literatura

  1. www.world.physio/wptday
  2. NIJZ (2021). Priročnik za obravnavo oseb z dolgotrajnimi posledicami covida-19 v zvc/ckz.
  3. Huang, C. et al. 6-month consequences of COVID-19 in patients discharged from hospital: a cohort study. Lancet 397, 220–232 (2021).
  4. Carfi, A., Bernabei, R., Landi, F. & Gemelli Against COVID-19 Post-Acute Care Study Group. Persistent symptoms in patients after acute COVID-19. J. Am. Med. Assoc. 324, 603–605 (2020).
  5. Arnold, D. T. et al. Patient outcomes after hospitalisation with COVID-19 and implications for follow-up: results from a prospective UK cohort. Thorax https://doi.org/10.1136/thoraxjnl-2020-216086 (2020).
  6. Halpin, S. J. et al. Postdischarge symptoms and rehabilitation needs in survivors of COVID-19 infection: a cross-sectional evaluation. J. Med. Virol. 93, 1013–1022 (2021).
  7. Jacobs, L. G. et al. Persistence of symptoms and quality of life at 35 days after hospitalization for COVID-19 infection. PLoS ONE 15, e0243882 (2020).
  8. Garrigues, E. et al. Post-discharge persistent symptoms and health-related quality of life after hospitalization for COVID-19. J. Infect. 81, e4–e6 (2020).
  9. Carvalho-Schneider, C. et al. Follow-up of adults with noncritical COVID-19 two months after symptom onset. Clin. Microbiol. Infect. 27, 258–263 (2021).
  10. Taquet, M., Luciano, S., Geddes, J. R. & Harrison, P. J. Bidirectional associations between COVID-19 and psychiatric disorder: retrospective cohort studies of 62354 COVID-19 cases in the USA. Lancet Psychiatry 8, 130–140 (2021).
  11. Shah, W., Hillman, T., Playford, E. D. & Hishmeh, L. Managing the long term effects of COVID-19: summary of NICE, SIGN, and RCGP rapid guideline. Brit. Med. J. 372, n136 (2021).
  12. Chopra, V., Flanders, S. A. & O’Malley, M. Sixty-day outcomes among patients hospitalized with COVID-19. Ann. Intern. Med. https://doi.org/10.7326/M20-5661 (2020).

 

O bolnišnici

Ne spreglejte

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA

Pot sv. Antona 49
5280 Idrija
Slovenija

Informacije

(od 6.00 do 22.00)

Pomoč v duševni stiski

(od 19.00 do 7.00)