
Zgodovina delovanja bolnišnice seže v julij leta 1953, ko je takratna ljudska oblast sklenila, da po vojni opustošeno italijansko vojašnico spremeni v bolnišnico. Slavnostno je bila bolnišnica otvorjena 7. aprila 1957. Dva dni kasneje je Bolnica za duševne bolezni Idrija, kot so jo takrat poimenovali, že sprejela svoje prve paciente.
Zahtevnih razmer, v kakršnih so v poznih petdesetih letih prebivali pacienti in delovale prve generacije zaposlenih, si v luči današnje obravnave ne znamo več predstavljati. Vzporedno s strokovnim razvojem, se je bolnišnica iz začetne, pretežno azilske ustanove razvila v eno najsodobnejših zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Postala je znana po visoki strokovnosti in kakovosti zdravstvene obravnave ter izboljševanju bivalnih razmer za paciente in delovnih pogojev za zaposlene.
Psihiatrična bolnišnica Idrija je danes druga največja psihiatrična bolnišnica v Sloveniji, ki zagotavlja ustrezno pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju na zahodnem delu Slovenije, na območju severne in južne Primorske ter dela Notranjske, s preko 340 tisoč prebivalci.
Srce bolnišnice so zaposleni. Zaposleni v bolnišnici so se v 65 letih delovanja srečevali z različnimi izzivi in na podlagi izkušenj ves čas uspešno naslavljali razvoj in strokovnost osebja ter skrbeli za razvoj psihiatrične stroke v Sloveniji. Danes ima bolnišnica 210 zaposlenih. V zadnjih dveh letih, ko je bilo življenje zaznamovano z epidemijo Covid-19 in številnimi preprekami, so le te s skupnimi močmi in timskim sodelovanjem uspeli obvladovati.
Osnovno poslanstvo bolnišnice ostaja prizadevanje za nenehno izboljševanje storitev, skrajševanje hospitalizacij, zanesljiva podpora pacientom po odpustu iz bolnišnice, odpravljanje stigme in socialne izključenosti ter zagotavljanje bolj kakovostne in celostne obravnave, temelječe na najsodobnejših standardih. Z novimi, sodobnejšimi programi zdravljenja se želi bolnišnica približati individualnim potrebam pacientov, jim omogočiti prepoznavanje in spreminjanje nefunkcionalnih vzorcev vedenja in mišljenja, jih opremljati z novimi znanji in veščinami za lažjo vključitev v življenje in delo v skupnosti. Pred kratkim je začel delovati nov program obravnave - Post-covidni program rehabilitacije, ki bo neposredno služil aktualnim potrebam posameznikov, potrebnih pomoči pri težavah s katerimi se srečujejo.
Izzivi na področju duševnega zdravja naslavljajo nove temelje sodelovanja in povezovanja z različnimi ravnmi v zdravstvu in socialnem varstvu ter drugimi deležniki oz. družbo kot celoto.
Ozaveščanje javnosti in širjenje znanj o duševnih motnjah ter o oblikah pomoči namreč zmanjšuje stigmo, da ljudje v stiski prej poiščejo pomoč, kot bi jo sicer. Potrebujemo visoko izobražen in strokoven kader, ki ga, kot v vseh zdravstvenih ustanovah v državi, tudi v naši bolnišnici primanjkuje. V bodoče bo potreben širši družbeni razmislek, kako mlade ponovno navdušiti za delo v zdravstvu, posebej na področju zdravstvene nege.
Vodenje bolnišnice je v obdobju 2021-2022 prevzela nova ekipa:
mag. Klavdija Širaj Mažgon, v vlogi v. d. direktorja,
Anica Gorjanc Vitez, dr. med., spec. psih., v vlogi strokovnega direktorja,
as.Urban Bole, mag. zdr. nege, v vlogi pomočnika direktorja za področje zdravstvene nege
Majda Pirih, v vlogi pomočnice direktorja za finančne zadeve.